Nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki je odlična izhodiščna točka za raziskovanje bogate zapuščine cistercijanov, ki je predstavljena na veliki informativni tabli pred vhodom v Galerijo Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti. Sledi belih menihov lahko odkrivate na enodnevni krožni poti, ki se vije okrog Kostanjevice na Krki ter vas popelje po slikoviti pokrajini z osupljivimi pogledi na mesto in nekdanji cistercijanski samostan. Pot je srednje zahtevna, pomembnejši elementi kulturne krajine pa so označeni z informativnimi tablami.

Izhodišče poti je hkrati začetna točka odseka mednarodne pohodniške poti Pot Cistercijanov, ki od juga proti severu Evrope povezuje 17 nekdanjih ali še aktivnih cistercijanskih samostanov iz 5 evropskih držav, partnerjev v projektu Cisterscapes – Cistercijanske pokrajine povezujejo Evropo. Štiridnevna 111 km dolga pot povezuje Kostanjevico na Krki in Stično ter se vije naprej proti severu do samostanov Rein in Zwettl v Avstriji ter Vyšší Brod in Plasy na Češkem (več informacij: cisterscapes.eu/en/downloads-cistercian-way).

Krakovski gozd je naš največji poplavni gozd, ki se razprostira na poplavni ravnici v spodnjem toku reke Krke. S stališča varstva narave velja za eno pomembnejših mokrišč v Sloveniji. Izhodišče poti je ob informacijski tabli in kipu ladijskega vijaka pri gostilni Žolnir. Pot poteka od Kostanjevice na Krki v Krakovski gozd, mimo mokrišča Trstenik do roba pragozdnega rezervata. Krožna pot je poimenovana po Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je živel in služboval v Kostanjevici na Krki in okolici. Ob povratku vodi pot mimo Cvelbarjevega hrasta, drugega najdebelejšega hrasta vrste dob v Sloveniji. Pot se zaključi na izhodiščni točki pri gostilni Žolnir. Za obisk Krakovskega gozda priporočamo spremstvo vodnika.

Izhodišče poti je pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Črneči vasi. Uskoška pot je zgodba o meji, ki hkrati ločuje in združuje. Vodi nas po sledeh Uskokov v obrobni, malo znani pokrajini, kjer se kompleksna zgodovina stika s čarobnostjo Gorjancev. Krožna pot je izrazito panoramska, kraški reliefi odstirajo čudovite razglede na Kostanjevico na Krki z Galerijo Božidar Jakac na eni strani in neukrotljive naravne predele na drugi. V Črneči vasi se povzpnemo v vrh zvonika Stražnega stolpa, na gozdnih grebenih okusimo plodove letnih časov in spotoma nazdravimo s frankinjo ali cvičkom. Za voden ogled se obrnite na 031 613 519 (Jana).

Kostanjevica na Krki je znana kot zibelka organizirane pridelave in predelave cvička. Doživite dolenjskega posebneža, pristno domačnost zidanic in gostoljubje lokalnih vinarjev ter se podajte na pohod po Cvičkovi poti. Na njej vas bodo spremljali idilični razgledi na vinograde, Gorjance in slikovito mesto na otoku. V Črneči vasi si lahko ogledate Stražni stolp in značilno kraško pokrajino. Pot vas bo vodila mimo manjših in večjih vinogradnikov, ki pridelujejo odlična vina. Poleg dolenjskega posebneža, cvička, se boste na pohodu spoznali tudi z modro frankinjo in ostalimi sortnimi vini.

Začetek poti je na otoku pri vodnjaku. Je kratka, nezahtevna pot, primerna tudi za osebe z gibalno oviranostjo ali za družine z otroškimi vozički. S pogledom na Gorjance vodi čez južni in nato še studenski most, kjer pri OŠ Jožeta Gorjupa zavijete desno v smeri Kostanjeviške jame. Po 500 m zavijete desno, kjer prečkate lesen mostiček, ki vodi na makadamsko pot (pot naravnost vodi do Kostanjeviške jame). Pogled seže do Galerije Božidar Jakac in parka lesenih skulptur Forma viva, od katere vas loči le še slab kilometer hoje. Do izhodišča sledite glavni asfaltni cesti.

Izhodišče za planinsko pot na Kičer je pri Kostanjeviški jami. Smerne table vodijo po gozdni stezi do vasi Dolšce, kjer nekaj sto metrov sledite asfaltirani cesti do smerne table, ki vas usmeri v gozd. Vzpenjajoči se gozdni vlaki sledite do levega odcepa za Kičer. Pod vrhom je postavljen velik križ, na njem je tudi skrinjica z vpisno knjigo obiskovalcev. Je lepa razgledna točka na okoliške vasi, vinograde in Kostanjevico na Krki. Z vrha nadaljujete krožno do lovskega bivaka, kjer se usmerite desno na planinsko pot, ki vas kmalu pripelje do križišča za vrh Kičerja. Do izhodišča se vrnete po enaki poti.

Začne se pri Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in vodi do končnega cilja na Mirčevem Križu oziroma do planinskega zavetišča, kjer je tudi skrinjica z žigom. Do tja lahko pridete po dveh smereh, ki se združita pri kapelici na Mirčevem križu. Levo greste skozi vas Orehovec, tu vas markacije usmerjajo po kolovozni poti do planinskega zavetišča Štembuh in naprej do Mirčevega križa. Druga možnost je, da greste pri smerni tabli pri Galeriji Božidar Jakac naravnost skozi vasi Grič, Podstrm, do cerkve na Malih Vodenicah in naprej v strmino po označeni planinski poti do kapelice na Mirčevem križu. Tukaj se obe poti združita. Za hojo navkreber priporočamo varianto levo skozi vas Orehovec in krožno nazaj po desni skozi Male Vodenice. Pot nudi panoramske poglede na Kostanjevico na Krki in okolico, pri cerkvi na Malih Vodenicah pa prelep razgled na nekdanji cistercijanski samostan. Med potjo lahko opazujete raznovrstno floro in favno Gorjancev.

Jakobova pot ali El camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so vodile do svetišča svetega Jakoba v mestu Santiago de Compostela na severozahodu Španije. To je bilo poleg Rima in Jeruzalema največje krščansko romarsko svetišče. Dolenjska veja Jakobove poti vodi iz Slovenske vasi, mimo Kostanjevice na Krki, Novega mesta, Stične, Ljubljane, čez Kras do Trsta in dalje proti Španiji. Dolenjska veja je dolga dobrih 158 kilometrov, prva etapa pa se zaključi pri cerkvi sv. Jakoba v najmanjšem mestu v Sloveniji, v Kostanjevici na Krki. Zanimivost predstavlja Jakobova školjka, simbol sv. Jakoba, ki je v kamen vdolbena na vhodni stopnici cerkve Marije tolažnice kristjanov na Malih Vodenicah.

V našo državo prihaja iz Italije preko opuščenega Mednarodnega mejnega prehoda Robič. Pot vodi do Kobarida, Škofje Loke in Vrhnike, pa vse do vasi Krka, Dolenjskih Toplic, do Gospodične (822 mnm) na Gorjancih in nato dalje mimo samostana Pleterje ter do Kostanjevice na Krki. Občudujete lahko razgibane in slikovite Gorjance, za ljubitelje kulture priporočamo ogled kartuzije Pleterje in nekdanjega cistercijanskega samostana, kjer danes domuje Galerija Božidar Jakac, ter starega mestnega jedra Kostanjevice na Krki. Pot proti Krškemu poteka skozi Krakovski pragozd in ravninsko krško polje.

Najdaljša in hkrati najzahtevnejša kolesarska pot vodi ob obronkih Krakovskega gozda mimo Cvelbarjevega hrasta v Malencah. Pot nadaljujete do Šentjerneja in samostana Pleterje, od tu dalje pa po makadamski cesti do Mirčevega križa in Črneče vasi, kjer si lahko ogledate Stražni stolp. Sledijo vasi Vrbje, Vrtača in Prušnja vas. Na Planini pri Podbočju se lahko okrepčate na izletniški kmetiji Stipič. Nad njo dosežete najvišjo točko na poti, po kolesarjenju proti vzhodu pa začenjate dolgotrajni spust do vinorodnih goric v Gadovi peči, kjer se priključite obrečni kolesarski poti mimo Bušeče vasi, Dobrave in Podbočja do izhodišča.

Srednje zahtevna pot, označena s smernimi tablami, vodi iz Kostanjevice na Krki do cerkve Matere dobrega sveta na Slinovcah. Med slikovitimi vinorodnimi griči, hrami in zidanicami se pripeljete do Gadove peči – zibelke odličnih dolenjskih vin. Odstirajo se pogledi na krško polje, Bohor in brežiško ravnico. Iz Klunovih Toplic v Bušeči vasi se do izhodišča vračate po ravninskem delu ob desnem bregu reke Krke, mimo Dobrave, Podbočja in Slivja. Ne pozabite na krepčilne učinke geografsko zaščitenega porekla dolenjskega prvaka – cvička, ki si ga lahko privoščite v kateri izmed lokalnih gostiln ali v avtentičnem okolju vinske kleti pri lokalnem vinarju.

Ena krajših kolesarskih poti, ki je označena s smernimi tablami, vodi mimo OŠ Jožeta Gorjupa v smeri Kostanjeviške jame in nato desno po makadamski cesti mimo Galerije Božidar Jakac. Sledi vzpon do Malih Vodenic, kjer pred cerkvijo zavijete levo v dolino. Sledi spust v naselje Grič in mimo Orehovca do Dolšc. Ob panoramskih razgledih na kostanjeviško dolino se mimo Avguštin, Jablanc in Slinovc spustimo do izhodišča.

Za celoten dolenjsko – posavski prostor ob spodnjem toku reke Krke, kakor tudi Kostanjevico na Krki z okoliškimi kraji, so značilni leseni mostovi, znak povezovanja med ljudmi in kraji. Krožna kolesarska pot vas popelje iz »najmanjšega mesta na otoku« skozi šest lesenih mostov mimo Podbočja, Gazic, Cerkelj pri Brežicah, Boršta ter Bušeče in Krške vasi. Nezahtevna, krožna in izjemno slikovita pot na bregovih reke Krke vas bo očarala v vseh letnih časih.

Srednje zahtevna gorsko kolesarska pot vodi mimo Galerije Božidar Jakac ter v lažjem vzponu po asfaltirani cesti do Malih Vodenic. Na koncu vasi na križišču sledite smernim tablam za Mirčev križ, kjer zavijete levo na planinsko pot do planinskega zavetišča Štembuh (žig). V objemu gorjanskih gozdov seže pogled na krško polje, ob dobri vidljivosti vse do Kamniško – Savinjskih Alp. V Črneči vasi je na ogled mogočen protiturški obrambni Stražni stolp, v njem pa razstavljene fotografije s tematiko življenja v tamkajšnjih vaseh. Pot se zaokroži s panoramsko vožnjo med vinorodnimi griči do izhodišča.

Lažja gorsko kolesarska krožna pot z nekaj kratkimi vzponi vas popelje okoli Kostanjevice na Krki po odročnih poteh, makadamskih in asfaltnih cestah ter nudi obilo prelepih razgledov. Vodi vas v osrčje gozda Zaboršt, kjer se po označeni gozdni poti dvignete nad Kostanjevico na Krki. Pot nadaljujete po vaseh Grič in Orehovec do Kostanjeviške jame, od koder se zopet dvignete in peljete po vinskih cestah do Slinovc. Od tod se vrnete po glavni cesti nazaj v staro mestno jedro Kostanjevice na Krki.

Pot vas po delno asfaltni in delno makadamski cesti vodi mimo Galerije Božidar Jakac v Orehovec. Tam se začnete po makadamski cesti vzpenjati proti vasi Oštrc, kjer pri vaški lipi zavijete desno in sledite makadamski cesti na Gorjance. Šest kilometrski vzpon vas pelje po gozdu po pobočju hriba Kičer, sledi spust do vasi Črešnjevec. Vožnjo nadaljujete po kolovozni stezi do Oštrca. Sledi spust po dvonamenski poti do Kostanjeviške jame, od koder se vrnete v mesto na otoku.

Je 1800 kilometrov dolga krožna pot, ki povezuje sredogorske predele Slovenije. Na Dolenjskem pot poteka po hribovitih Gorjancih ob meji s Hrvaško. S Trdinovega vrha, ki nudi čudovite razglede, se spustite do Poloma, Oštrca in Črneče vasi. Gre za steze in makadamske gozdne poti, v manjši meri tudi asfalt. Panoramo zaokrožujejo gozdnati predeli Gorjancev, vinorodne gorice in tipična visoka kraška pokrajina. S Črneče vasi, kjer si lahko ogledate Stražni stolp, se pot nadaljuje proti Planini pri Podbočju, Gadovi peči in Brežicam. Pot je označena z modrimi smernimi tablami in turnokolesarsko markacijo v modro beli barvi.