Kostanjevica na Krki / TIC / Turistično informacijski center Kostanjevica

Kostanjevica na Krki je najmanjše in edino slovensko poseljeno mesto na otoku, ki ga v svojem nežnem objemu skriva reka Krka. Vpeto med Krakovski pragozd, ravnice rodovitnih polj in hribovitost Gorjancev, je skozi preteklost do današnjih dni nudilo navdih številnim pomembnim ljudem in umetnikom. Nastale in ostale so bajke in povesti, tisočerih obrazov naravne in kulturne dediščine. Nanjo nas opozarjajo zgodovinske hiše, znamenite cerkve, spominska obeležja, edinstveni leseni rečni mostovi, ki povezujejo ljudi in kraje. Njihovi utrinki se kažejo skozi ustvarjalnost umetniške tradicije v galerijskih zbirkah in parku lesenih skulptur Forma viva.

Staro mestno jedro današnjega naselja Kostanjevica na Krki je nastalo na umetnem otoku v meandru reke Krke. Nastanek naselbine je tesno povezan s koroško dinastijo Speinheimov, ki so v začetku 12. stoletja pridobili obsežna ozemlja ob spodnjem toku reke Krke, na meji med nemško državo in ogrskim kraljestvom, in zgradili za obrambo svojih posestev trdnjavo Kostanjevica. Prvotno nemško ime Landestrost – zaupanje, vera, pogum dežele - govori, da je zavzemala Kostanjevica s kovnico denarja in novoustanovljenim samostanom v neposredni bližini pomemben politični, gospodarski in verski položaj v okviru teritorija Speinheimov. Velik pomen je imela tudi istoimenska naselbina, ki se na novcih iz časa okoli leta 1215 navaja kot mesto, čeprav so mestne pravice v listinah prvič razvidne leta 1252. Konec srednjega veka, ko je mesto že izgubljalo pomen, se je zanj uveljavilo novo nemško ime Landstrass, slovensko ime Kostanjevica pa prvič zasledimo leta 1615. Osnovna urbanistična ureditev z dvema vzporednima ulicama, Ulico talcev in Oražnovo ulico, imenovanima tudi Veliki in Mali plac, verjetno ni srednjeveškega porekla. Glavna dostopa v mesto sta bila tako kot danes preko dveh mostov, na južni in severni strani, le da sta tedaj mosta bila dvižna. Kostanjevica je bila vseskozi edino mesto na Slovenskem, ki ni bilo obdano z obzidjem in se je glede svoje obrambe moralo zanašati le na lego na otoku.

V spokojni prostor med Gorjanci in ravnico je bil v 13. stoletju umeščen mogočen stavbni kompleks cistercijanskega samostana, ki je danes spomenik državnega pomena in prostor, kjer se umetnost in kultura prepletata z naravo in spokojnostjo. Skozi park lesenih skulptur Mednarodnega simpozija Forma viva se sprehodite do Galerije Božidar Jakac, danes enega največjih umetnostnih muzejev pri nas. Na stalnih razstavah so predstavljena dela osmih pomembnih slovenskih umetnikov prve polovice 20. stoletja in izjemna Pleterska zbirka evropskih slikarjev, v nekdanji samostanski cerkvi in Lapidariju pa lahko občudujete prestižne ambientalne umetniške projekte sodobne umetnosti. Z obnovo zahodnega krila se je vzpostavilo še veliko razstavišče, kjer so na ogled mednarodne in večje retrospektivne razstave. Udeležite se lahko likovnih ustvarjalnic in drugih dogodkov obrazstavnega programa, uživate v idiličnem ambientu ali v Cvičkovi kleti izberete vina lokalnih pridelovalcev.

Ob vznožju Gorjancev, kjer lahko občudujemo stik dinarsko-kraškega in obpanonskega sveta, so skozi tisočletja padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki ustvarjali prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik. Narasle vode so leta 1937 predrle sedanji vhod in ponudile svojo čarobno notranjost ljudem na ogled. V celoti je jama daljša kot dva kilometra, dobrih tristo metrov pa so jamarji uredili za obiskovalce. V jami je stalna temperature 12 stopinj. Z jamo upravlja Klub jamarjev Kostanjevica na Krki, njeni člani vam v organiziranem strokovno vodenem ogledu z veseljem odkrijejo skrivnosti, ki ležijo globoko v nedrjih Gorjancev. Ogled je primeren tako za starejše in otroke kot tudi za družine.

V pustnem času žezlo mesta prevzamejo predstavniki Etnološkega društva Prforcenhaus in mesto zavrtijo v tradicionalno, večdnevno pustno rajanje – Šelmarijo, ki je praznik vseh Kostanjevičanov. Takrat plačilno sredstvo tukaj postane Kostanj, nad katerim bdi guverner Prforcenhaus banke, odpirajo se veleposlaništva s sosednjo občino Šentjernej, za uporabo cest je v veljavi posebna vinjeta, izbere se protokolarni cviček, priredi se burkaški občni zbor, kjer se nedemokratično izbere novi predsednik in še in še. ED Prforcenhaus vsako tretjo soboto v juliju dogajanje v mestu popestri tudi s tradicionalno Kostanjeviško nočjo, ko se po Krki spustijo čarobno okrašeni čolni ter plavajoče svečke, živa glasba pa odmeva pozno v noč. Poleti nikakor ne smete zamuditi dogodkov Festivala kulture Kostanjevica (FKK), ki se je pod sloganom Samo gola kultura in nič drugega v zadnjih letih uveljavil kot prepoznaven butični festival s kvalitetnim glasbenim, gledališkim in literarnim programom, ob spremljavi zanimivih delavnic in predavanj. Vsako drugo (neparno) leto v juliju oživi tudi tradicionalno delovišče Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva, kamor prihajajo kiparji iz vsega sveta. Mnogi obiskovalci takrat hodijo občudovat spretno vihtenje orodja v njihovih rokah, ki ga je slišati daleč naokoli, ali pa se s kiparji zapletejo v sproščen pogovor.

Občutek prostora, v katerem čarobno zelena Krka počasi teče okoli historičnega mestnega jedra v obliki slikarske palete, pusti redke obiskovalce ravnodušne. Mnogi se, zleknjeni in s pogledom v horizont, ob vedutah lesenih hrastovih mostov, zgolj prepustijo občutkom in trenutnim užitkom. Tisti z nekoliko več adrenalina otok obkrožijo s tradicionalnim lesenim čolnom, modernejšim supom ali pa okoli kar zaplavajo. Zaveslajte ali zasupajte po dolenjski lepotici s tradicionalnim lesenim čolnom in se prepustite tišini, ki jo zmoti zgolj petje ptic.

Narava je v naši pokrajini vedno odeta v čudovite barve. Reka Krka pomirja s svojo zelenkasto modrino, zasanjane mestne ulice popeljejo daleč v preteklost, Gorjanci navdihujejo s svojim raznovrstnim rastjem in pogledom na vinorodne griče. Odpravite se na sprehod po mestu in okolici ali pa izberite katero od mnogih pohodniških ali kolesarskih poti, ki ponujajo slikovite razglede. V Črneči vasi si oglejte Stražni stolp iz časov turških vpadov in v kateri od zidanic preizkusite vinsko letino.

V nedrju Gorjancev se bohotijo vinorodni griči in tipične zidanice. Tu je doma cviček in tudi druga sortna vina, ki jih lahko degustirate v okoliških vinskih kleteh. Cviček je, poleg toskanskega chiantija, edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja, ki se v pravilnem razmerju zlivajo v čudovito harmonijo. Je prijetnega kiselkastega okusa in se lesketa v svetlo rdeči barvi. Ima nizko vsebnost alkohola, zato je predvsem lahko in pitno vino. Je posebnost med vini v slovenskem in svetovnem merilu, saj je edinstven in drugje neponovljiv.

Neskončnost in magičnost gozda popeljeta obiskovalca v neke druge dimenzije – v mozaik vodnih in kopnih habitatov. Gozd označujeta pestra gozdna podrast in visoka stopnja ohranjenosti gozdnih združb, kar velja še zlasti za osrednji del, v katerem je edini slovenski nižinski pragozdni ostanek. V naravnem rezervatu z značajem sekundarnega pragozda vzbuja občudovanje izjemna lesna masa vitalnih stoletnih dobov s široko razvejanimi krošnjami. Vtis pragozda dopolnjujejo odmrli stoječi in padli drevesni velikani. Sredi obdelovalnih kmetijskih zemljišč nudi Krakovski gozd tudi kvaliteten življenjski prostor in pribežališče številnim rastlinam in živalskim vrstam. Spoznavanje gozda je možno le s strokovnim vodstvom.

Edinstveno srednjeveško mesto na otoku

Bogata kulturna dediščina v objemu Krke in Gorjancev

Skrivnosti podzemnega kraškega sveta

Glasba, gledališče in pust

Speča lepotica in tradicija lesenih čolnov v Kostanjevici na Krki

Peš ali s kolesom po okoliških gričih

Cviček – dolenjski posebnež

Krakovski gozd – največji nižinski poplavni gozd v Sloveniji